HITENJE STARŠEV LAHKO VPLIVA NA GIBALNI RAZVOJ DOJENČKA
Gibalni razvoj zdravega dojenčka je odvisen od okolja v katerem odrašča in genetske zasnove, ki jo je pridobil od staršev. Zelo odvisen pa je tudi od tega, koliko možnosti bo imel raziskovati svoje telo s ponavljajočimi gibi in pridobivanjem izkušenj, za kar pa je potreben čas.
Živimo v času hitrega tempa. S strani socialnih medijev in tudi družbe smo hočemo ali nočemo pod stalnim pritiskom. Že nekaj let opažam stisko mladih staršev, kako lahko zunanja okolica vpliva na njihovo počutje in zbuja nepotrebno skrb.
Nehote se primerjajo z drugimi družinami in njihovimi otroki, sploh takrat, ko pri njihovem dojenčku/otroku gibalni razvoj ne poteka po pričakovanjih. Še večja stisko pa doživijo starši, ko so deležni s strani svojcev neprimernih komentarjev, kot je:«Ja, zdaj bi pa že moral sedeti«!, »Moj se je pa pri teh mesecih že obrnil na trebuh«, »Zakaj pa še ne hodi«?,...
Zaradi primerjanja z drugimi dojenčki, hitenja in postavljanjem v položaje, ki za vašega dojenčka še niso primerni, mu lahko zelo škodite za celo življenje
Vsak dojenček je edinstven. Vsak se razvija v svojem tempu, s svojo hitrostjo in potencialom, ki ga je prinesel na svet. V primeru večjih odstopanj v gibalnem razvoju vašega dojenčka, vas bo pediater usmeril na strokovno obravnavo. Vse do takrat, pa dajte svojemu dojenčku ČAS!
Čas in priložnost bosta tista, ki mu bosta pomagala, da se bo dober gibalni razvoj zgodil. Ko je buden, naj bo dojenček večino časa na ravni podlagi v različnih položajih (na hrbtu, boku in trebuhu). Od začetka na vaši postelji, previjalni blazini in postopoma več na tleh na kvalitetni, nedrseči blazini. Velik doprinos k dobremu gibalnemu razvoju imajo tudi starši, ki znajo dojenčka podpreti z ustreznimi prijemi in usmeritvami, ko to potrebuje.
Pomagajte mu takrat, ko ne bo znal sam ali vas bo poklical na pomoč. Ko vas bo poklical, mu pokažite vzorec gibanja na enak način, kot ga bo kasneje naredil sam. Zelo pomembno ob tem je, da ga vodite iz položaja v položaj POČASI, če se le da z očesnim stikom.
Otroku lahko povzročite stisko, tudi stres, če ga prehitro premikate po podlagi, mu ne omogočite, da bi se ob počasnem vodenju iz položaja v položaj učil kaj mora narediti, katere mišice aktivirati ter dobil ob tem pozitivno izkušnjo.
Dojenček čuti razpoloženje svojih staršev, predvsem mamice. Kadar je mamica utrujena, razdražljiva ali samo z mislimi odsotna, bo to dojenček občutil in mu ne bo prijetno. Tudi sam bo postal bolj razdražljiv, občutljiv in lahko tudi jokav.
S tem želi povedati, da je tu in potrebuje vajin čas, prisotnost, bližino in ljubezen. Zelo potrebuje dnevno rutino, umirjenost, brez hitenja in nervoze.
Dojenček bo vsak dan večji, zato bo vedno več časa tudi za vaju.
Do takrat pa izkoristita čas z njim in ga opazujta, kaj vama vsak dan novega pokaže. Še prehitro bo minil ta čas in ostal bo le čudovit spomin.
Janja
