3 igre na prostem, ki so izjemno pomembne za gibalni razvoj otroka

Gibanje je osnovna potreba vsakega izmed nas. Gibalni razvoj se začne že v maminem trebuhu. V prvem letu življenja se zgodi neverjeten gibalni napredek in sicer iz popolnoma nemočnega bitjeca se razvijemo v samostojno hodečega malčka. Kako se bo otrok gibalno razvijal v zgodnjem- najpomembnejšem obdobju, je odvisno od njegove genske zasnove ter v kakšnem okolju odrašča. Starši imamo zelo velik vpliv na gibalni razvoj otrok. Raziskave kažejo, da so otroci gibalno aktivnih staršev tudi sami gibalno naprednejši. Starši smo zgled svojim otrokom. Otroci nas posnemajo in nam sledijo, zato je zelo pomembno, kako preživljamo prosti čas z njimi. Starši lahko zelo doprinesemo k otrokovemu razvoju s tem, da prosti čas preživimo z njimi na aktiven način. Med igro bomo gradili medsebojne odnose, otrok  pa ob tem pridobival na zaupanju in gradnji samopodobe. 

Raziskave potrjujejo, da se gibalno aktivnejši otroci bolje razvijajo tudi na miselnem in čustvenem področju. Gibalno aktivnejši otroci se lažje vključujejo v družbo svojih vrstnikov, so samostojnejši v odnosu do odraslih oseb ter imajo dokazano manj vedenjskih težav. Mimogrede, v Pedosani vašim malčkom omogočamo čudovito gibalno izkušnjo. Ko dopolnijo 1,5 leta se vaši malčki lahko priključijo telovadbi PedoHODI. Na urah skupaj premagujemo zanimive poligone, ovire, skačemo, se smejimo in poskrbimo za zdrav gibalni razvoj. Na voljo so 3 starostne skupine: PedoHODI 1 (1.5 - 2 leta), PedoHODI 2 (2 - 3 leta) in PedoHODI 3 (3 - 5 leta). Prijavni obrazec in več informacij: https://www.pedosana.com/pedohodi-programi

Med gibanjem se otrok sooča z okolico v kateri živi, bori se z gravitacijo, kar celostno dobro vpliva na njegovo telesno shemo,  in pridobiva dobre temelje za celo življenje. 

Predstavljamo vam 3 preproste načine, kako lahko aktivno preživite čas z vašim otrokom in mu s tem dajete zdravo popotnico za celo življenje.

1. Igra z žogo

Žogo ima (srčno upamo, da res) vsak otrok. Žoga je igrača za vse, tako za otroke, kot odrasle. Žoga je izjemno pomemben pripomoček, katerega bi morali otroci vsakodnevno vključevati v svojo igro ne glede na starost in sposobnost. Otrok naj izbere velikost žoge sam. Ponudite mu dve ali tri in sam bo izbral tisto, za katero bo presodil, da jo bo obvladal.

Igranje z žogo je izjemno pomembno za razvoj propriocepcije. Propriocepcija je zagotavljanje zavedanja gibanja, drže in spremembe ravnotežja. Možgani dobivajo različne informacije preko različnih čutil (senzorjev), ki se nahajajo v tkivih našega telesa (mišice, sklepi, tkiva,...), s katerimi nato pravilno deluje naše telo. Propriocepcija je pomembna za normalno delovanje telesa.  

Otrok, ki ima težave s propriocepcijo bo praviloma izbral težjo žogo. Otrok, ki ima težave s fino motoriko, bo praviloma izbral manjšo žogo. 

Igra z žogo pripomore k prostorski predstavi, pretočnosti kisika do možganov, podaljševanje pozornosti, zmanjšuje motorične težave ter sicer dobro vpliva na gradnjo telesne sheme. 

Primeri pomembnih aktivnosti z žogo za manjše otroke (do 5. leta starosti)

• podajanje žoge v stoje
• podajanje žoge v sede
• prestavljanje žoge iz roke na roko 
• prestavljanje žoge na glavo, za hrbet,..
• metanje žoge
• kotaljenje

Tako zelo preprost pripomoček in dostopen res večini otrok, pa kljub temu smo lahko prav starši tisti, ki otroka odvrnemo od te izjemno pomembne aktivnosti in jih preusmerimo v svet igric in tv ekranov. Starši, raje izberite žogo in čas za vaše otroke!

2. Skakanje

Skakanje je primaren način gibanja vsakega izmed nas. Večini se nam zdi, da je skakanje nekaj na kar ni potrebno posebej usmerjati pozornosti, pa kljub temu je skakanje izjemno pomembno, za dober gibalni razvoj. Otroci zelo radi skačejo in skakanje je njihova razvojna potreba. Pred sonožnim odrivom se zibajo v kolenih gor in dol. Prav prikupni so ob tem, kako razvijajo ravnotežje, se ob odrivu prestavljajo iz noge na nogo in koliko ponovitev potrebujejo, da jim končno uspe. Za sonožni odriv mora otrok razviti koordinacijo gibanja, odrivno moč, ravnotežje in tudi pogum in vztrajnost. Poleg odriva morajo razviti tudi let in doskok. 

Če bo imel otrok dovolj prostora in priložnosti, bo skakal sam po sebi. Na začetku s poskusi sonožnega odriva, kasneje po eni in drugi nogi, v globino, v višino, v stran,... Skakanje je način sproščanja otroka. Ob skakanju se gradi dobra telesna shema. Krepijo se vse nožne mišice, vezi okrog sklepov, mišice trupa, prsnega koša, ramenskega obroča. Pospeči se srčni utrip in dihanje. 

Sonožni odriv se razvije (v povprečju) po 2. letu starosti. Kdaj bo otrok skakal je odvisno od tega kdaj je otrok shodi in kako se je razvijal pred tem.

Po 3. letu starosti bodo že razvijali poskuse poskokov po eni nogi, vendar bodo ob tem lahko imeli velike težave z ravnotežjem.

Po 4. letu starosti skaknje po eni nogi ni več težava, urijo se tudi že v skoku v daljino in višino (primerno starosti).

Po 5. letu starosti je skakanje dobro razvito. Nimajo več strahu skočiti iz višine do 1 metra. Pravilno izvajajo doskoke. Skačejo levo, desno, po eni nogi, sonožno v višino in daljino,...

Primeri skakanja z vašim otrokom:

• skok čez črto ali vrvjo položeno na tla
• oponašanje živali (žabice, kenguruji,...)
• skakanje iz roba pločnika (skok v globino)
• skakanje ristanc
• skakanje v bazen (vi v vodi in ga lovite)
• skakanje gumitvist

3. Plazenje in kobacanje

Plazenje in kobacanje sta zelo pomembni razvojni fazi pred hojo. Plazenje je gibanje po trebuhu z odrivi rok in nog koordinirano (kot vojak). Pri koordiniranem plazenju in ne z vlečenjem z rokami naprej, dojenček razvija enakomeren mišični tonus po celem telesu, odrivno moč, grobo in fino motoriko ter pozitivno vpliva na kognitivni celostni razvoj. Kobacanje je gibanje po dlaneh in kolenih med tem, ko je trup privzdignjen. Kobacanje pozitivno vpliva na celostni razvoj otroka -tudi mentalni razvoj. Koliko in kako otrok kobaca bo zelo vplivalo tudi na sedenje, hojo, koordinacijo gibanja, ravnotežje, stabilizacijo trupa itd. Ob kobacanju, ko se otrok diagonalno giba (prenaša težo preko svoje sredine) dobro vpliva na njegovo kasnejše branje in pisanje. Ob kobacanju se mu razvija občutek za globino, kar vpliva na občutek prestreznosti premikajočega telesa (lovljenje žoge).  Tako plazenje, kot kobacanje ni dobro, da dojenček ob gibalnem razvoju izpušča. Ob tem si gradi dobro telesno shemo za celo življenje. Dojenčka ni potrebno učiti tovrstnih mejnikov, le priložnost mu ponudite, da bo veliko na tleh. Tam se bo učil boriti z gravitacijo ter spoznavati svoje telo. Po osvojeni samostojni hoji je pomembno, da otrok še vedno ohranja gibanje po vseh štirih. Ob tem ohranja odrivno moč z rokami, ter stabilizacijo trupa.

Primeri plazenja/kobacanje z otroki:

• oponašanje živali (kača, medved, kuža,...)
• kobacanje skozi tunel (postavite nekaj stolov skupaj in naj se splazijo skozi)
• plazenje (doma) ali kobacanje (zunaj) nazaj okoli stožca oz. druge točke
• vodenje žoge z rokami okoli ovire

Svojemu malčku rezervirajte mesto v programu telovadbe za otroke od 1,5 do 5 let (PedoHODI) in mu zagotovite zabavno in zdravo preživljanje časa! Prijavite se tukaj 👉 https://www.pedosana.com/pedohodi-programi

Vir fotografij: www.pexels.com